Že precej let se veliko govori o tako imenovani zdravi in uravnoteženi prehrani, o tem, kaj je priporočljivo jesti in kaj ne, kaj je primerno za zdravje in dobro počutje ter čemu se je bolje izogniti. Marsikdo se v nekem trenutku odloči, da je čas za spremembo nezdravih prehranjevalnih navad, naj bo razlog morebitna bolezen ali pa samo večja ozaveščenost o pomembnosti prehrane.

Tradicionalna piramida zdrave prehrane

Ameriško ministrstvo za kmetijstvo (USDA) je leta 1992 predstavilo piramido zdrave prehrane. V piramidi so bila živila razvrščena v različne ravni glede na to, kako pogosto in v kolikšnih količinah je priporočljivo uživati neko skupino živil.

V piramidi, ki je bila v uporabi še nekaj let nazaj, so bila živila razvrščena v štiri ravni: v spodnji, največji skupini so bila najbolj priporočljiva živila, ki bi naj zajemala večino naše dnevne prehrane (kruh, žita, riž in testenine), raven višje so bila živila, ki bi jih naj uživali pogosto (sadje in zelenjava), še višje so bila živila, ki naj bi jih uživali zmerno (mleko, jogurt, sir, meso, ribe, stročnice, jajca in oreški), na vrhu piramide pa so bila živila, ki bi jih morali uživati zelo malo (olja, maščobe, sladkor oziroma slaščice).

Že hiter pregled razvrstitve živil pove, da je bila piramida zasnovana površno in preveč splošno, saj ni ločevala med nekaterimi živili, ki se uvrščajo v isto skupino, vendar je med njimi ogromna razlika. Ob pregledu posameznih skupin opazimo, da so na spodnji ravni (najbolj priporočena živila) tako žita kot riž, testenine in kruh, med njimi pa ni ločnice, glede na to, ali so ta živila predelana oziroma v bolj ali manj naravni obliki. Kruh je po navadi pripravljen iz prečiščene, največkrat bele moke, zato skoraj nima prehranskih vlaknin in posledično precej vpliva na nenadne višje vrednosti krvnega sladkorja. Boljši je polnozrnati kruh, če le ne gre za navaden, z barvili obarvan kruh in s semeni potresen le po skorji. Stara piramida tudi ne ločuje maščob in jih prav vse uvršča v vrh piramide (najmanj priporočena živila). Tako si ob boku stojijo hidrogenirana rastlinska olja in s škodljivimi transmaščobnimi kislinami bogate margarine, maslo ter nepredelana rastlinska olja in ne nazadnje ribje olje z zdravimi maščobnimi kislinami omega 3. Splošen strah pred maščobami na srečo čedalje bolj izginja in bolj ozaveščeni potrošniki se še kako zavedajo slabosti predelanih maščobnih živil in neprecenljive vrednosti esencialnih maščobnih kislin, sploh omega 3.

Izboljšana piramida

Živila, ki so bila prej horizontalno razvrščena v štiri ravni, so bila po novem razdeljena v šest vertikalnih ravni, in sicer na žita, zelenjavo, sadje, olja, mleko ter meso in stročnice.

Nova piramida zdrave prehrane je bila bolj prijazna sodobnemu življenjskemu slogu in je upoštevala tudi stopnjo posameznikove fizične aktivnosti. Maščobe je ločevala na dobre in slabe ter svetovala uživanje maščobnih živil, kot so ribe, oreški in zdrava rastlinska olja, omejevala pa je uživanje masla in margarine oziroma nasičenih in transmaščobnih kislin. Nova piramida je tudi ločevala različna ogljikohidratna živila in svetovala, da naj polovico vseh zaužitih ogljikovih hidratov zastopajo polnovredna živila. Priporočala je tudi čim manj uživanja izdelkov z dodanim sladkorjem, veliko raznovrstne zelenjave in za spoznanje manj sadja ter le zmerno uživanje sadnih sokov. Svetovala je tudi uživanje posnetih mlečnih izdelkov, pustega mesa, rib in morskih sadežev. Posebej je opozarjala, da se pri pripravi hrane izogibamo cvrtju.

Medtem, piramide ni več, sedaj je krožnik

Piramida je tako preteklost, na njeno mesto pa je stopil krožnik, ki bi na kar najbolj preprost način pokazal, kako se naj pravilno prehranjujejo. Živila so na krožniku grafično razvrščena v štiri skupine. Sadje in zelenjava zavzemata polovico krožnika, dobro četrtino predstavljajo žita, slabo četrtino pa beljakovine. Mleko in mlečne izdelke predstavlja krogec – podstavek za kozarec.